Uredništvo

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije

Varstvo spomenikov – uredništvo

Poljanska cesta 40

SI-1000 Ljubljana

Urednica: Biserka Ribnikar Vasle, biserka.ribnikar@zvkds.si

Uredniški odbor

• dr. Andrej Gaspari, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Ljubljana, Slovenija
• dr. Sonja Ifko, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana, Slovenija
• dr. Mojca Marjana Kovač, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Piran, Slovenija
• dr. Robert Peskar, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana, Slovenija
• dr. Bojana Rogelj Škafar, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana, Slovenija
• mag. Marko Stokin, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana, Slovenija
• dr. Marko Špikić, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Odsjek za povijest umjetnosti, Zagreb, Hrvaška
• mag. Tamara Trček Pečak, Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Ljubljana, Slovenija
• dr. Katharina Zanier, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana, Slovenija
• mag. Gorazd Živković. Bundesdenkmalamt, Abteilung für Kärtnen, Celovec, Avstrija

Predstavitev

1. Varstvo spomenikov je osrednja slovenska znanstvena strokovna revija za teorijo in prakso spomeniškega varstva. Izdaja jo Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije

2. Revija izhaja od leta 1946. Do leta 2010 je izhajala z eno številko na leto.

3. Revija se vsebinsko deli na dva dela. V prvem (daljšem) delu so objavljeni prispevki z oznakami COBISS (Co-operative Online Bibliographic System and Services) od 1.01 do 1.04, pri čemer pomeni 1.01 izvirni znanstveni članek, 1.02 pregledni znanstveni članek, 1.03 kratki znanstveni prispevek in 1.04 strokovni članek. Prispevki, ki so objavljeni v tem delu revije, so recenzirani in štejejo kot referenčni v domačem in tujih znanstvenih okoljih. Kategorijo prispevka predlaga avtor, končno odločitev pa sprejme uredniški odbor na podlagi predloga recenzenta.

Drugi (krajši) del, ki sledi prvemu, je namenjen objavi recenzij (oznaka COBISS 1.19), predstavitvam (npr. knjig, projektov, dogodkov, predavanj, konferenc itd.), knjižničnim informacijam idr. Prispevki, ki so objavljeni v tem delu revije, se ne recenzirajo. Prvi del se imenuje Razprave, drugi del pa Predstavitve.

Vrsta, obseg in sestava prispevkov

4. Številke praviloma niso tematsko usmerjene. Objavljeni so prispevki različnih znanstvenih ved in disciplin (npr. arheologija, etnologija, umetnostna zgodovina, arhitektura, krajinska arhitektura, konservatorstvo, restavratorstvo, geografija ipd.), ki sledijo znanstvenemu in profesionalnemu zanimanju avtorjev za varovanje, raziskovanje in upravljanje kulturne dediščine, mednarodne akte in nacionalno zakonodajo, prostorsko načrtovanje in informatiko na področju spomeniškega varstva, konservatorske študije, zgodovino in doktrino spomeniškega varstva itd.

5. Prispevki v Razpravah so objavljeni v slovenščini in angleščini. Za prevode praviloma poskrbi uredništvo.

6. Razprave praviloma obsegajo največ 1,5 avtorske pole (24 strani po 30 vrstic s 64 znaki oz. 46.000 znakov s presledki), prispevki iz sklopa Predstavitve in informacije pa največ 5 strani (9300 znakov).

7. Sestavine razprav si sledijo v naslednjem zaporedju: naslov prispevka, izjemoma tudi podnaslov, izvleček, ključne besede, besedilo prispevka, ki je razdeljeno na posamezna poglavja (uvod in sklep sta obvezni poglavji), viri in literatura ter povzetek. Naslov in podnaslov članka, ki primerno opisujeta vsebino prispevka, naj natančno, vendar kratko in jedrnato označita bistveno vsebino. V prispevku najpomembnejši obravnavani pojmi naj bodo praviloma navedeni na začetku naslova oziroma podnaslova. Naslov naj ne presega priporočenih 140 znakov. Izvleček naj obsega največ 6–10 vrstic (do 650 znakov). Biti mora razumljiv sam po sebi, brez branja celotnega prispevka; vsebuje naj oris metodologije in rezultatov; uporabljajo naj se celi stavki, izogibati se je treba slabše znanim kraticam in okrajšavam. Kratice naj bodo ob prvi uporabi razvezane v slovenskem jeziku. Če to ni mogoče, kratico razvežemo v jeziku, v katerem je nastala. Ključne besede naj obsegajo 3–8 besed, ki označujejo vsebino prispevka; to naj bodo enostavni izrazi, zapisani v prvem sklonu ednine. Avtor naj poskuša izbrati take ključne besede, ki so že v splošni rabi v sistemu COBISS. Za UDK-vrstilec oz. klasifikacijsko oznako poskrbi uredništvo. Povzetek obsega 30–45 vrstic (največ 1900 znakov). V njem avtor jasno opredeli namene, glavne značilnosti in metodologijo raziskovalnega dela ter najpomembnejše rezultate in sklepe prispevka. Besedilo prispevka mora biti pregledno in razumljivo strukturirano z naslovi poglavij in podpoglavij. Dovoljeni sta največ dve ravni podpoglavij. Avtor lahko priloži tudi kratko zahvalo, ki bo objavljena pred seznamom virov in literature.

8. Zaradi zagotovitve anonimnosti pri recenzijskem postopku mora(-jo) avtor(-ji) svoje ime in priimek navesti posebej, in sicer na prvi strani prispevka. Dopiše(-jo) naj tudi svoj akademski in pedagoški naziv ali znanstveni naziv ter diplomski naziv. Za diplomske nazive naj se uporabljajo uradne okrajšave, za pedagoške in znanstvene nazive pa naj se okrajšave ne uporabljajo. Avtorice naj napišejo svoje pedagoške nazive v ženski obliki (npr. docentka). Sledi naslov institucije, v kateri je avtor zaposlen, oziroma drugi ustrezen naslov in naslov elektronske pošte. Če je avtorjev več, vrstni red določijo sami. Drugih podatkov naj prva stran prispevka ne vsebuje.

9. Za predstavitve knjig in za recenzije (oznaka COBISS 1.19), objavljene v drugem delu revije, mora avtor najprej navesti naslov prispevka. Ta je lahko poljuden in ni nujno, da je povsem enak kot naslov knjige ali dela, ki ga avtor predstavlja oziroma ocenjuje, vendar pa se mora nanašati na vsebino/recenzijo predstavljenega dela oziroma knjige, biti mora čim krajši in čim manj zapleten. Za naslovom mora avtor navesti še: izvirni naslov dela, ime in priimek avtorja(-jev), ime in priimek urednika(-ov), založbo in leto izdaje ter ISBN-številko.

Oblikovanje in jezik prispevkov

10. Prispevki morajo biti napisani z urejevalnikom besedil Microsoft Word. V celotnem prispevku naj bo uporabljen le en slog, in sicer privzet slog Normal. To pomeni, da morajo imeti prispevki enojni medvrstični razmik, tip črk Times New Roman, velikost črk 12, levo poravnavo in 2,5-centimetrske robove pri formatu A4. Ta normativ je nekoliko drugačen le pri grafičnih prilogah (tip pisave v grafičnih prilogah mora biti Arial, velikost črk pa ne sme biti manjša od 10). Strani v prispevku naj bodo zaporedno oštevilčene, številka strani pa naj bo na dnu strani postavljena na sredino.

11. Besedilo prispevka naj bo preprosto oblikovano. Ni dovoljeno uporabljati zamikov, deljenja besed, podčrtavanja, senčenja ali kakršnih koli drugih načinov oblikovanja, razen označitve krepke in ležeče pisave. Besedilo naj bo v celoti izpisano z malimi črkami (razen velikih začetnic) in naj bo brez nepotrebnih okrajšav. Če se okrajšavam ni mogoče izogniti, naj jih avtor pri prvi navedbi pojasni.

12. Izvirne izraze/termine lahko avtor zapiše ob izrazih, prevedenih v slovenski jezik. Izraz naj avtor zapiše v oklepaju za slovenskim prevodom, pri čemer napiše najprej okrajšavo jezika, v katerem je zapisan izvirni izraz/termin (na primer: angl. (za angleški jezik), nem. (za nemški jezik), fr. (za francoski jezik) itd.), nato izraz/termin, in sicer v ležeči pisavi. Slovenski prevod izraza/termina naj avtor postavi v narekovaje .

13. Pri naštevanju in navajanju enot, ki si v alinejah sledijo druga pod drugo, ni dovoljeno uporabljati funkcije za avtomatsko označevanje in oštevilčevanje, ki jo ima program Microsoft Word. Avtor naj enote, ki si v alinejah sledijo druga pod drugo, številči ali označuje ročno, čeprav zaradi tega besedilo ne bo poravnano v navpični liniji. Enako velja tudi za številčenje naslov, podnaslov, poglavij, podpoglavij, preglednic in slik. Če pri navajanju enot v alinejah avtor ne uporablja številk, naj alineje označi s pomišljaji.

14. Prispevki, objavljeni v slovenščini, morajo biti napisani v slovenskem knjižnem jeziku in ob upoštevanju pravil Slovenskega pravopisa (2003, 2007).

15. Uporaba tujk v prispevkih v slovenskem jeziku je dovoljena le, če ne obstaja primernejši izraz v slovenskem jeziku.

Preglednice in grafične priloge 

16. Za tabele se v prispevku uporablja poimenovanje preglednica. Preglednice so umeščene med besedilo prispevka in ne smejo presegati 2,5-centimetrskega roba. Vsaka preglednica mora biti razumljiva, pregledna in preprosta, brez dodatnega pojasnjevanja in opisovanja. Sestavljajo naj jo vrstice in stolpci, katerih vidne črte se sekajo v poljih. Polj naj avtorji ne senčijo. Preglednice morajo biti zaporedno oštevilčene z arabskimi številkami in morajo imeti naslove. Naslov preglednice naj bo nad preglednico. Med številko in naslovom naj bo dvopičje. Naslovi preglednic naj bodo čim krajši in čim manj zapleteni. Naslov preglednice naj se s piko zaključi le, če gre za stavčno poved. Avtor pod preglednico dopiše tudi vire za podatke v preglednici. Uporabljeni viri morajo biti (v celoti) navedeni v končnem seznamu virov in literature.

17. Za vsako grafično prilogo (fotografija, zemljevid, grafikon, skica in podobno) se uporablja enotno poimenovanje: slika. Slike ne smejo biti umeščene med besedilom prispevka. Oštevilčene morajo biti enotno z arabskimi številkami in morajo imeti naslove. Med številko in naslovom mora biti dvopičje. Naslovi slik naj bodo čim krajši in čim manj zapleteni. Avtor za naslovom dopiše tudi vir(-e) grafične priloge, in sicer na način, kot je za sklicevanje na vire in literaturo med besedilom določeno v teh navodilih. Pri fotografijah in ilustracijah, ki niso vzete iz virov, ampak so avtorsko delo, se za naslovom slike dopišeta ime in priimek avtorja fotografije/ilustracije. Naslov slike se za navedbo virov (ali avtorja fotografije/ilustracije/risbe) s piko zaključi le, če gre za stavčno poved.

18. Če se avtor med besedilom prispevka sklicuje na grafične priloge (npr. jih opisuje, komentira itd.) oziroma če grafična priloga dopolnjuje besedilo prispevka, mora biti v besedilu obvezno navedeno, na katero grafično prilogo se avtor sklicuje, oziroma mora biti na najprimernejšem mestu v besedilu navedeno, katera grafična priloga dopolnjuje besedilo. Pri sklicevanju na grafične priloge je treba uporabljati njihove številke: npr. (sl. 1), kot je razvidno s slike 1, kot prikazuje slika 1 itd.

19. Če sestavlja eno sliko več grafičnih podob (npr. vertikalni in/ali horizontalni niz fotografij, skic, tabel itd.), mora biti vsak posamezen sestavni del slike vidno in jasno oštevilčen. V podpisu k sliki naj avtor zapiše številko posameznega sestavnega dela slike in naslov/pojasnilo tega sestavnega dela slike, in sicer na način, kot je navedeno pri spodnjem primeru. Tak naslov grafične priloge se zaključi s piko.

20. Če vsebuje grafična priloga besedilo (npr. napisi na skicah, legenda v grafikonu, napisi/besedilna navedba enot na abscisnih in ordinatnih oseh v grafikonih ipd.), mora biti to besedilo napisano v slovenščini in angleščini. Napisi naj bodo čim manj zapleteni in čim krajši (npr. če so v grafikonih napisi oziroma besedilne navedbe enot na abscisnih/ordinatnih oseh in na drugih mestih dolgi, je bolj smiselno, da avtor te enote označi s številkami, številke pa pojasni v legendi).

21. Tip pisave v vseh grafičnih prilogah mora biti Arial, črke pa ne smejo biti manjše od 10. Pisava mora imeti enojni medvrstični razmik in levo poravnavo pri formatu A4.

22. Grafične priloge (razen grafikonov) morajo avtorji oddati v digitalni rastrski obliki, z ločljivostjo vsaj 350 pik na palec (350 dpi), in sicer v formatu JPEG (v najvišji kvaliteti) ali TIFF. Širina slike s tako ločljivostjo naj bo najmanj 14,8 cm. Če avtorji ne morejo oddati grafičnih prilog v predpisani obliki, naj se pred oddajo posvetujejo z urednikom.

23. Grafikoni morajo biti izrisani s programom Microsoft Excel.

24. Vsaka grafična priloga mora biti shranjena in oddana uredništvu v svoji datoteki. Naslov posamezne slikovne datoteke naj bo sestavljen le iz priimka (prvega) avtorja, okrajšave sl, podčrtaja in zaporedne številke, ki jo ima slika v besedilu: npr. Fister_sl_1.

25. Avtor naj prostor, ki naj bi ga grafična priloga zasedla v prispevku, šteje v obseg besedila kot 250 besed (pol strani) oziroma 500 besed (cela stran).

26. Avtorji naj bodo zmerni pri številu grafičnih podob, ki jih nameravajo vključiti v prispevek. Vključijo naj le tiste, za katere menijo, da so potrebne za boljše razumevanje vsebine prispevka.

Številke in merila 

27. Merske enote naj temeljijo na metričnem merskem sistemu. Pri številih, večjih od 9999, se za ločevanje tisočic in milijonic uporabljajo pike (na primer 13.432 ali 1.514.800). Pri pisanju merila zemljevida se dvopičje piše nestično (na primer 1 : 500.000). Med številkami in enotami je presledek (na primer 135 m, 23,5 %), pred oznako za potenco ali indeksom števila pa presledka ni (na primer 143 km², b₅, 17 °C). Znaki pri računskih operacijah se pišejo nestično, razen oklepajev (na primer p = a + c – b – (a + c : b).

Okrajšave 

28. Uporabljajo se slovenske verzije okrajšav in bibliografskih oznak (ur.; idr.; isti.; ista; prav tam).

Okrajšava prim. se uporablja, kadar želimo opozoriti na stališče, ki je drugačno od našega ali od tistega, ki ga zagovarja avtor druge citirane knjige.

Opombe in navajnje virov in literature 

29. Bibliografske opombe se pišejo med besedilom, vsebinske opombe pa kot sprotne opombe pod črto.

Vsebinske opombe, ki vsebujejo dodatno avtorjevo besedilo, so oštevilčene z zaporednimi številkami od začetka do konca besedila. Opombe naj ne bodo predolge.

30. Če je avtor znan, naj bo v besedilu sklic na literaturo tak: (Zadnikar, 1982: 20–23) oziroma npr. Zadnikar (1982) ugotavlja, da … Če sta avtorja navedenega dela dva, se navedeta oba: (Buser, Cajhen, 1980) oziroma npr. Buser in Cajhen (1980) ocenjujeta, da … Pri večjem številu avtorjev se zapiše le priimek prvega avtorja, za druge avtorje se navede okrajšava idr., ki pomeni in drugi: (Benedetti idr., 2004) oziroma Benedetti idr. (2004) menijo, da … Če je avtorjev šest ali manj, se v končnem seznamu virov in literature navedejo vsi avtorji, in sicer tako, kot je določeno v teh navodilih. Če je avtorjev več kot šest, se v končnem seznamu virov in literature navede prvih šest avtorjev, za druge pa se doda okrajšava idr., in sicer tako, kot je določeno v teh navodilih. Če je v prispevku uporabljenih več virov, ki imajo na začetku iste avtorje, je treba med besedilom navajati vse avtorje do vključno prvega različnega.

31. Dela enega avtorja, ki so izšla istega leta, je treba med seboj ločiti z zaporednim dodajanjem malih črk (a, b, c, č itd.) stično ob letnici izida (Božič, 1992a, 1992b) oziroma Božič (1992a, 1992b) navaja … Tako jih je treba navesti tudi v končnem seznamu virov in literature. Dela različnih avtorjev, ki se vsa nanašajo na isto vsebino, je treba našteti po abecednem redu glede na avtorjev priimek, med posameznimi navedbami je podpičje: (Fister, 1987; Stopar, 1990; Zadnikar, 1975). Pri navajanju več del istega avtorja se navedejo avtor in zaporedne letnice izidov teh del, ki jih je treba ločiti z vejico: (Zadnikar, 1982, 1988). Če v besedilu zaporedno navedemo sklic na isto delo, se pri drugem in vseh nadaljnjih zaporednih sklicih v istem odstavku uporabi navedba: (prav tam). Če je delo še v tisku, se v oklepaju namesto letnice izdaje navede: (v tisku) – na ta način se delo navaja tudi v končnem seznamu virov in literature.

32. Dobesedni navedki morajo biti označeni z narekovaji, in sicer z dvojnimi srednjimi (» «). Stran, na kateri je dobesedni navedek v delu, se napiše za dvopičjem. Pika kot končno ločilo je za oklepajem, v katerem je zapisan vir citata. Če je besedilo citata v citiranem delu na dveh ali več straneh, se med stranema(-nmi) postavi stični pomišljaj (Zadnikar, 1982: 36–37).

33. Daljši dobesedni navedki (več kot 40 besed) naj bodo postavljeni v samostojen odstavek, napisani naj bodo z ležečo pisavo, pred odstavkom in za njim pa naj bo izpuščena po ena vrstica. Začetek in konec dobesednega navedka se v tem primeru ne označujeta z narekovaji. Pika kot končno ločilo je za oklepajem, v katerem je zapisan vir navedbe.

34. Pri dobesednih navedkih, ki imajo vmes posamezne dele izpuščene, se uporablja tropičje v oglatem oklepaju: […]. Za to oznako, če ni bil izpuščen samo del povedi, začnemo pisati ponovno z veliko začetnico. Če v citiranem delu to ni velika začetnica (npr. ker ni začetek stavka), označimo prvo črko z oglatim oklepajem.

35. Pri sklicih na vire, pri katerih avtor in urednik nista znana, se navedeta ime izdajatelja (v prispevkih v angleškem jeziku mora biti v tem primeru ime izdajatelja prevedeno v angleščino) in letnica izdaje dela, npr. za podatke, ki jih objavlja Statistični urad Republike Slovenije, se navede (Statistični urad Republike Slovenije, 2007). Za vire lahko uporabljamo tudi okrajšave, npr. za Statistični urad Republike Slovenije se uporabi okrajšava SURS, vendar mora biti v besedilu prispevka najprej navedeno ime vira v celoti, nato pa mora biti razloženo, da se bo za vir v nadaljevanju uporabljala okrajšava, ki jo avtor tudi razveže. Za navedeni primer (Statistični urad Republike Slovenije, 2007) bi se tako pri sklicu nanj v nadaljevanju uporabljalo (SURS, 2007).

36. Pri navajanju zakonov med besedilom se navedejo ime zakona, številka Uradnega lista Republike Slovenije in letnica, pri čemer se uporablja za Uradni list Republike Slovenije okrajšava: Ur. l. RS, npr. (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Ur. l. RS, št. 16/2008). Pri dobesednem navajanju zakonov se doda še stran v Uradnem listu RS.

37. Če imajo zakoni uradne okrajšave, npr. ZVKD-1, se lahko te uporabijo, vendar mora biti v besedilu članka najprej navedeno ime zakona v celoti, nato pa mora biti razloženo, da se bo za ta vir v nadaljevanju uporabljala okrajšava, ki jo avtor tudi navede.

Seznam uporabljneih virov in literature 

38. Vsa dela (viri in literatura), navedena v članku, morajo biti v abecednem seznamu navedena na koncu v sestavnem delu prispevka z naslovom Viri in literatura. Seznama avtor ne sme številčiti ali kakor koli drugače označevati (s pikami, pomišljaji). V primerih navedb, ki so prikazani spodaj, so ločila in oblika pisave (ležeče oziroma pokonci) navedeni točno tako, kot jih mora navesti tudi avtor v svojem prispevku.

Monografije in knjige (en avtor)

Fister, P. (1986): Umetnost stavbarstva na Slovenskem. Ljubljana, Cankarjeva založba.

Opomba: Priimek avtorja, Inicialka(-e) avtorjevega imena. (letnica izdaje dela): Naslov dela: Morebitni podnaslov. Kraj izdaje, Založba.

Monografije in knjige (od tri do šest avtorjev)

Pernet, L., Carlevaro, E., Tori, L., Vietti, G., Della Casa, P., in Schmid-Sikimić, B. (2006): La necropoli di Giubiasco (TI): Vol. II, Les Tombes de La Tène finale et d’époque romaine, Collectio archaeologica 4. Zürich, Musée national suisse.

Opomba: Če je avtorjev šest ali manj, se v končnem seznamu virov in literature navedejo vsi avtorji. Če je avtorjev več kot šest, se našteje prvih šest, nato pa sledi okrajšava idr.

Monografije in knjige (avtorji niso znani, znan je urednik)

Dromgoole, S. (ur.) (2006): Legal protection of the Underwater Cultural Heritage: National perspectives in Light of the UNESCO Convention 2001. Leiden, Martinus Nijhoff.

Diplomska in magistrska dela, doktorske disertacije, raziskovalna poročila

Uhać, M. (2003): Brodolom na rtu Savudrija. Diplomska naloga. Sveučilište u Zadru.

Verbič, T. (2008): Poročilo o ogledu arheoloških izkopavanj na lokaciji NUK 2. Raziskovalno poročilo. Ljubljana, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana.

Prispevki ali poglavja v monografijah, knjigah, enciklopedijah in zbornikih konferenc, zborovanj, seminarjev itd.

Dumont, A. (2000): Etat d’un cours d’eau à la fin du 18e siècle : la visite de la rivière d’Ourthe (Belgique). V: Bonnamour, L. (ur.): Archéologie des fleuves et des rivières, str. 25–27. Pariz, Éditions Errance.

Opomba: pri zbornikih konferenc, zborovanj, seminarjev itd. naj avtor ne navaja, za katero konferenco, zborovanje, seminar itd. gre, kje in kdaj je tovrstno druženje potekalo in kakšen je bil njegov naslov. Z ležečo pisavo je napisan naslov knjige, monografije, zbornika.

Prispevki v monografijah, ki izhajajo v seriji z lastnim naslovom

Svetličič, V. (1997): Drobne najdbe iz kovine, jantarja in roževine. V: Horvat, J.: Sermin. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 3, str. 31–38. Ljubljana, Založba ZRC.

Opomba: za naslovom knjige zapišemo tudi naslov serije in številko zvezka (če je zbirka oštevilčena). Oštevilčenje je vedno zapisano v arabskih številkah, tudi če so v knjigi rimske številke. Prav tako izpuščamo oznako za zvezek pred številko (Band, Heft, Vol., No.).

Prispevki v periodičnih publikacijah

Delak Koželj, Z. (2008): Programski model delovanja etnologa konservatorja. Varstvo spomenikov, 44, str. 256–262.

Raban, A. (1992): Archaological Park for Divers at Sebastos and Other Submerged Remnants in Caesarea Maritima. International Journal of Nautical Archaeology, 21(1), str. 27–35.

Opomba: število 21 v oznaki 21(1) je letnik publikacije, 1 pa številka v posameznem letniku. Če publikacija nima številke (npr. če izide le ena publikacija v enem letniku), naj avtor napiše le letnik, vendar ne v oklepaju. Imena revij ni dovoljeno pisati z okrajšavami, napisana pa morajo biti z ležečo pisavo.

Gesla v enciklopedijah in leksikonih

Slovenski biografski leksikon, s. v. “Turner Pavel”.

Ulčar, M. (1995): Enciklopedija orožja: Orožje skozi sedem tisočletij. Ljubljana, Državna založba Slovenije, s. v. “Enostrelne zadnjače”.

Opomba: pri citiranju gesel razširjenih enciklopedij in leksikonov pišemo le naslov (ležeče) in pa izdajo, če jih je na voljo več, ni pa treba zapisati števila zvezkov niti kraja in leta izida. Naslovu sledita kratica s. v. (iz latinskega sub verbo – pod besedo) ter citirano geslo v narekovajih in pokončnem tisku.

Kadar navajamo podatke iz manj znanega leksikona ali enciklopedije, moramo seveda v opombo zapisati vse podatke, ki jih pišemo pri monografskih delih.

Prispevki v dnevnih časopisih

Petkovšek, J. (2009): Potrebujemo zakon, ne le odlok. Delo, 51(24), 30. 1. 2009, str. 9.

Zakoni

Zakon o varstvu kulturne dediščine. Uradni list RS, št. 16/2008. Ljubljana.

Publikacije, katerih avtor in urednik nista znana – npr. statistični viri, enciklopedije, zemljevidi

Statistični urad Republike Slovenije (2007): Statistični letopis 2007. Ljubljana.

Opomba: najprej je naveden izdajatelj, sledijo leto izdaje, naslov dela in kraj izdaje. V prispevkih v angleškem jeziku morata biti v tem primeru ime izdajatelja in naslov dela prevedena v angleščino.

Rokopisi in tipkopisi, ki niso objavljeni, vendar je letnica nastanka znana

Plesničar – Gec, L. (2000): Emonski teater. Tipkopis.

Opomba: najprej je naveden avtor rokopisa/tipkopisa, sledijo letnica in naslov ter podatek, da gre za rokopis/tipkopis.

Rokopisi in tipkopisi, ki niso objavljeni, letnica nastanka pa tudi ni znana

Snoj, D. (1999): Poročilo o zaščitnih izkopavanjih na lokaciji NUK II. Tipkopis (prejeto 24. 1. 1999).

Opomba: najprej je neveden avtor rokopisa/tipkopisa, sledijo letnica (kot letnica se navede leto, ko je avtor prispevka vir prejel), naslov, podatek, da gre za rokopis/tipkopis, v oklepaju pa je natančen datum prejetja dela.

Intervjuji, pogovori

Svetina, T. (1995): Marijina kapelica na Mlinem pri Bledu (osebni vir 25. 3. 1995).

Opomba: navedejo se intervjuvanec, leto intervjuja, kot naslov pa vsebina intervjuja. V oklepaju je natančen datum izvedbe intervjuja/pogovora.

Splošne opombe

–      Če je delo še v tisku, se v oklepaju namesto letnice izdaje navede: (v tisku) – na ta način se delo navaja tudi med besedilom.

–      Če je krajev izdaj več, mora avtor navesti enega od njih.

–      Če je založnik fakulteta ali oddelek na fakulteti, je treba za krajem izdaje dela najprej navesti univerzo, nato fakulteto in na koncu morebitni oddelek.

–      Če sta avtorja dva ali jih je več, se v končnem seznamu virov in literature navedba dela začne vedno s tistim avtorjem, ki je (kot prvi) naveden tudi med besedilom.

–      Če isti avtor nastopa enkrat samostojno, enkrat pa kot prvi avtor v skupini več avtorjev, potem v seznamu virov in literature najprej navajamo njegova samostojna in nato skupinska dela; slednja razvrstimo po abecedi glede na priimek drugega (ali po potrebi tretjega) avtorja. Če se isti avtor pojavi večkrat, dela navajamo po letu izdaje – najprej starejša in nato novejša dela.

–      Če je naslov citiranega dela v dveh ali več jezikih ali če je celotni prispevek v dveh ali več jezikih, mora avtor za prvo napisanim naslovom zapisati še naslove dela v drugem(-ih) jeziku(-ih), in sicer znotraj oglatih oklepajev. Če je teh naslov več, jih mora med seboj ločiti s poševno črto (/), pri čemer pred njo in za njo ne sme pustiti presledka. Če je dvo- ali večjezični prispevek v publikaciji objavljen na različnih mestih, morajo biti številke strani navedene za vsakega posebej, kot je prikazano v spodnjem primeru:

Horvat, J. (2002): The Hoard of Roman Republican Weapons from Grad near Šmihel [Zaklad rimskega republikanskega orožja z Gradu pri Šmihelu pod Nanosom]. Arheološki vestnik, 53, str. 117–150 [150–192].

–      Navedba strani se piše s stičnim pomišljajem; avtor naj bo pozoren, da uporablja pomišljaj (–) in ne vezaj (-).

–      Vsaka navedba vira se konča s piko.

39. Pri navajanju arhivskih virov je treba v oklepaju navesti ime arhiva ali njegovo okrajšavo, ime fonda in njegovo signaturo, oznako tehnične enote (številko fascikla ali škatle) ter naslov in številko navajanega dokumenta, vse ločeno z vejicami. Poleg tega je – če je to mogoče – smiselno navesti še podatke, ki so na citirani arhivaliji, npr. številko in datum izdaje akta.

Primer navedbe arhivskega vira

Arhiv Republike Slovenije (ARS), Vicedomski urad za Kranjsko, AS 1, šk. 1, akt 942.

40. Vire s svetovnega spleta navajamo, kot je prikazano spodaj. Vedno na koncu navedemo tudi datum, ko je bil vir dostopen na spletu.

Primer navedbe spletnega vira, če je avtor znan

Avramov, D. (2006): Social exclusion and social security. http://www.avramov.org/documents/document7.pdf (dostop 20. 2. 2008).

Primer navedbe spletnega vira, če avtor ni znan

Internet 1: http://www.international.icomos.org/charters.htm (dostop 15. 9. 2008).

Opomba: v prvem primeru se med besedilom navede (Avramov, 2006), v drugem primeru pa (internet 1, 2 …).

41. Seznam virov in literature vključuje le dela, ki so dejansko navedena v besedilu prispevka. Vsako enoto v teh seznamih zaključuje pika.

Recenzenstki postopek, lektura in avtorske pravice

42. Uredništvo sprejema prispevke vse leto. Prispevke morajo avtorji poslati po pošti na naslov uredništva

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije

Varstvo spomenikov – uredništvo

Metelkova ulica 4

SI-1000 Ljubljana

43. Grafične priloge morajo biti v končni obliki shranjene v podatkovni mapi, ločeno od besedila prispevka. Gradiva ne pošiljajte po e-pošti, ampak ga zapišite na zgoščenko. Zgoščenki priložite iztis vseh datotek.

44. Uredništvo ima pravico, da prispevkov, ki niso v celoti pripravljeni v skladu z navodili za objavo v reviji Varstvo spomenikov, ne sprejme v recenzentski postopek.

45. Uredništvo ima pravico, da prispevkov, ki niso napisani v slovenskem knjižnem jeziku, ne sprejme v recenzentski postopek.

46. Z rezultatom recenzije članka bo avtor seznanjen najpozneje v treh mesecih od oddaje članka. Če recenzent predlaga spremembe oziroma izboljšave, se članek vrne (prvonapisanemu) avtorju. Morebitne popravke ali spremembe lahko sočasno predlaga tudi uredništvo. Avtor vnese predlagane recenzentove in/ali urednikove popravke in vrne popravljeno besedilo v petih dneh. Vnesene popravke in spremembe preveri urednik. Dovoljeni so le popravki in spremembe, ki jih zahtevata recenzent in/ali urednik.

47. Če recenzija ne zahteva popravka ali dopolnitve članka, se avtorju recenzija ne pošlje. V tem primeru uredništvo pošlje (prvemu) avtorju le obvestilo, da bo prispevek objavljen.

48. O uvrstitvi objavljenih prispevkov v eno od tipologij dokumentov/del v bibliografskem sistemu COBISS odloča recenzent. Urednik preveri pravilnost odločitve recenzenta. Če se mu zdi recenzentova uvrstitev sporna, se glede uvrstitve dogovorita skupaj. O uvrstitvi nerecenziranih prispevkov v eno od tipologij COBISS-a odloča urednik.

49. Pred objavo so vsi prispevki, ki so napisani in oddani v slovenskem jeziku, še lektorirani. Avtorju se lektorirano besedilo pošlje v dopolnitev le, če lektor predlaga večje popravke oziroma vstavi svoje komentarje/pripombe, ki so povezani s strokovno vsebino. V takih primerih avtor popravi ali izboljša besedilo v skladu z lektorjevimi pripombami/komentarji in vrne popravljeno besedilo v treh dneh.

50. Prevod se opravi po recenzentskem postopku oziroma po vnosu morebitnih recenzentovih in/ali urednikovih popravkov in pregledu morebitnih predlaganih večjih lektorjevih popravkov oziroma komentarjev/pripomb.

Za zagotovitev brezhibnosti prevoda prevedene prispevke pred objavo pregleda oseba, ki uporablja angleščino kot svojo materinščino. Če so predlagani manjši popravki, se prevod avtorju ne vrača, ampak uredništvo vnese popravke na podlagi predlogov govorca materinščine. Če je ugotovljeno, da je prevod jezikovno problematičen, uredništvo poskrbi za njegovo profesionalno lektoriranje. Avtor vrne lektorirano besedilo prevoda v petih dneh. Dopolnjeno besedilo prevoda se še enkrat jezikovno pregleda. Prispevek je objavljen, ko je potrjeno, da prevod ustreza pravopisnim pravilom angleškega jezika in pravilom v teh navodilih.

51. Tuji avtorji se za prevod prispevkov iz angleščine v slovenščino dogovorijo z urednikom. Prispevek morajo oddati v brezhibni angleščini. Tudi te prispevke jezikovno pregleda oseba, ki uporablja angleščino kot svojo materinščino.

52. Uredniški odbor lahko na predlog urednika ali recenzenta zavrne objavo prispevka.

53. Sprejeti bodo samo prispevki, ki še niso bili objavljeni. Če je isti prispevek že v postopku objave v drugi reviji, mora avtor to izrecno navesti.

54. Za avtorsko delo, poslano za objavo v Varstvu spomenikov, vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju, materialne avtorske pravice reproduciranja in distribuiranja v Republiki Sloveniji in v drugih državah pa avtor brezplačno, enkrat za vselej, za vse primere, za neomejene naklade in za vse medije neizključno prenese na izdajatelja.

55. Avtorji so za objavo grafičnih prilog, za katere nimajo avtorskih pravic, dolžni pridobiti dovoljenje in ga poslati na naslov uredništva.

56. Za vse trditve v prispevku odgovarja avtor sam, zato objavljamo le podpisane prispevke.

57. Ob izidu prejme vsak avtor članka in vsak recenzent en brezplačen izvod publikacije. Članki niso honorirani.