Predstavitev

RES. publikacija je bila leta 2012 ponovno obujena z izdajo 5. številke v obliki monografije. Z novim konceptom je zasnovana kot interdisciplinarna znanstveno-strokovna monografija z recenziranimi prispevki, opremljenimi z znanstvenim aparatom, terminološkim slovarjem in prevedena največkrat v angleščino in italijanščino. Tematike so zahtevnejši konservatorsko-restavratorski projekti, slikovno in pisno poglobljeno predstavljeni z vsemi konservatorsko-restavratorskimi postopki, interdisciplinarnimi raziskavami kot so umetnostnozgodovinske, konservatorske, restavratorske, naravoslovno-tehnične id. in s tem z najnovejšimi spoznanji o spomeniku ali likovnem delu. Publikacija je namenjena tudi specifičnim spomeniškovarstvenim problematikam, ki niso nujno vezane na dokončane restavratorske projekte. Zavedamo se pomembnega poslanstva spomeniškovarstvene službe, ki poleg konkretnega reševanja kulturne dediščine pomeni tudi dosledno dokumentiranje, raziskovanje in publiciranje opravljenih raziskav in posegov. Praktično konservatorsko-restavratorsko delo in izkušnje pretapljamo v besedo, s čimer se stroka kali in razvija ter se z novimi spoznanji o spomenikih širi med strokovno in širšo javnost, pisana beseda pa ostaja zanamcem, ki se bodo nekoč spet srečali s podobnimi spomeniškovarstvenimi problemi.

Uredništvo

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije

RES. – uredništvo

Poljanska cesta 40

1000 Ljubljana

Urednica: Mateja Neža Sitar E: mateja.neza.sitar@rescen.si

Uredniški odbor je za vsako številko RES. določen posebej.

Recenzenti so za vsako številko RES. določeni posebej.

Navodila avtorjem

Splošna navodila

• Avtorje vljudno vabimo k sodelovanju pri publikacijah RES. Besedilo in slikovno gradivo pošljite v elektronski obliki, naslovljeno s priimkom avtorja na e-naslov glavne urednice: mateja.neza.sitar@rescen.si
• Prijava in objava članka v publikacijah RES. pomeni, da se vsi avtorji strinjajo z objavo in vsebino prispevka. Za seznanjenje ostalih avtorjev z objavo je odgovoren prvi avtor članka. Avtor prevzema vso odgovornost za svoj članek. Članek ne sme biti v postopku za objavo v kaki drugi publikaciji. Avtor ne sme kršiti pravic kopiranja. Ko je članek sprejet, preidejo avtorske pravice na izdajatelja.
• Članek naj bo napisan v slovenskem knjižnem jeziku v upoštevanju pravil SSKJ in Slovenskega pravopisa.
• Tuji avtorji pišejo v angleškem oz. glede na dogovor v materinem jeziku.
• Prispevki naj bodo napisani v 1. osebi množine.
• Pri obsegu prispevka je priporočena polovica avtorske pole (8 strani oz. 15.000 znakov s presledki in opombami vred) za izdajo v obliki razprav ali zbornika in 1 avtorska pola (16 strani oz. 15.000 znakov s presledki in opombami vred) za izdajo v obliki monografije. Obseg je odvisen od tematskega koncepta posamezne številke.
• Uredništvo RES.-a odloča o sprejemu člankov za objavo, poskrbi za strokovno oceno oz. recenzijo članka in prevode ter jezikovne popravke v slovenskem in tujem jeziku.
• Ko je članek sprejet v objavo, se avtorju vrne recenzirani in lektoriran članek. Avtor vnese popravke in vrne članek, prilagojen navodilom za pripravo prispevka.

Priprava prispevka

• neoblikovano besedilo v Microsoft WORD dokumentu v Times New Roman pisavi, vel. črk 12 (za naslove 14), z razmikom 1,5, na A4 formatu, z robovi 2,5 cm, z obojestransko poravnavo
• podatki o avtorjih na prvi strani (ime, priimek, izobrazba, strokovni naziv, delovno mesto, institucija, naslov, telefonska številka, e-naslov)
• naslov članka (po potrebi podnaslov)
• ključne besede (do 8 besed)
• izvleček (do 100 besed)
• povzetek (do 200 besed)
• besedilo članka v naslednjem vrstnem redu: ključne besede, izleček, povzetek, uvod, glavno besedilo – razdeljeno na poglavja s predstavljenimi rezultati v razpravi, sklep
• sprotne opombe pod črto (v pisavi Times New Roman, 10, enojni razmik, obojestranska poravnava); v sprotne opombe se pišejo tako vsebinske opombe kot reference – viri in literatura, ob domači je obvezno navajanje tuje strokovne referenčne literature; v opombe se pišejo viri in literatura za citate, tržna imena in drugi podatki o materialih, zahvale, dodatne primerjave, pojasnila itd.
• seznam oštevilčenega slikovnega gradiva (fotografije, grafi, razpredelnice, tabele) s pripadajočimi podnapisi – komentarjem in nujno navedbo vira slike na koncu besedila (avtor, datum, nahajališče: npr. Slika 1: Detajl spodnjega oblačila med restavriranjem, foto. X Y, 2004, arhiv ZVKDS RC). Med besedilom le: (Slika 1) ali (Tabela 1)… itd., na zgoščenki (jpg ali tif format) mora biti slikovno gradivo enako oštevilčeno kot na seznamu in v besedilu.
• za slikovno gradivo je treba dosledno navajati vir in nahajališče ter pridobiti avtorsko dovoljenje za objavo (iz uradnih ustanov, od zasebnikov, s spleta) zaradi zaščite avtorskih pravic; navajati je treba tudi, ali je bilo gradivo grafično obdelano
• matematične in kemijske formule
• merske enote in enačbe (SIST ISO 2955, serija SIST ISO 31 in SIST ISO 1000)
• imena firm in materialov dosledno navajati v originalu. Kadar gre za registrirano originalno tržno ime materiala – z veliko začetnico, ležeče, npr. Arbocel®, Calosil®, kadar ni registrirano, pišemo navadno z malo začetnico
• abecedni seznam literature in virov
• abecedni seznam kratic z obrazložitvijo
• abecedni seznam materialov (restavratorskih, kemijskih, ….)
• abecedni seznam strokovne terminologije z obrazložitvijo

Podatki o avtorjih: Naveden naj bo korespondenčni avtor, ime, priimek, naziv, poklic, naslov institucije, njegova telefonska številka in elektronski naslov.

Naslov članka: Naslov članka naj bo čim krajši, privlačen, natančen in informativen hkrati in naj ne bi presegal 80 znakov.

Ključne besede: Ključne besede lahko vsebujejo od 4 do maksimalno 8 besed, s katerimi avtor določi vsebino članka in so primerne za indeksiranje in iskanje.

Izvleček: Zajet naj bo kratek sežet opis vsebine vašega prispevka (do 100 besed).

Povzetek: Povzetek naj vsebuje med 250 in 300 besed (manj, če gre za krajši prispevek), s katerim jedrnato predstavimo bistveno vsebino članka in pritegnemo bralčevo pozornost. Napisan naj bo v preteklem času. Sklicevanje na formule, enačbe, literaturo v izvlečku ni dovoljeno, treba se je izogibati kraticam in okrajšavam. Povzetek bo takoj za prispevkom preveden v tuj jezik.

Besedilo članka: Besedilo članka naj bo napisano jasno in jedrnato. Četudi gre za lastno raziskovanje, je članek treba napisati v prvi osebi množine ali tretji osebi. Članki naj upoštevajo znanstveni aparat (izvleček, povzetek, ključne besede, opombe, uporaba primerjalnih virov, seznam literature). Priporočene je naslednja tematska struktura: Uvod, Eksperimentalni oziroma praktični del, Rezultati z razpravo, Sklep, Zahvala, Literatura. Celotno besedilo članka je treba napisati s predpostavko, da želimo med bralci pritegniti tako strokovno kot širšo javnost. Praktični posegi in postopki ali eksperimentalna tehnika ter naprave se podrobno opišejo v primeru, če bistveno odstopajo od že objavljenih opisov v literaturi; za znane tehnike in naprave naj se navede vir, kjer je mogoče najti potrebna pojasnila.

Oblikovanje članka: Besedilo naj bo napisano v enem izmed bolj razširjenih urejevalnikov besedil (Word ali Word Perfect) na A4 formatu z 1,5 presledkom in 2,5 cm širokim robom z obojestransko poravnavo besedila na oštevilčenih straneh. Digitalni zapis naj bo povsem enostaven, brez zapletenega oblikovanja, deljenja besed, podčrtovanja, avtor naj označi le krepko in kurzivno poudarjanje. Besedilo naj bo zapisano z malimi črkami in naj ne vsebuje nepotrebnih okrajšav in kratic (če jih uporabljate, morate na koncu dodati seznam z razlago kratic). Celotno slikovno gradivo, vključno s tabelami, kemijskimi formulami in pripadajočimi opisi, naj se v izpisani obliki nahaja na koncu celotnega besedila­­, vendar mora biti v besedilu natančno določeno mesto slikovnega gradiva/tabele ali kemijske formule.

Slikovno gradivo: Stroge omejitve števila slik ni, odvisno od teme in problematike; za RES. publikacije je vizualno gradivo še posebej pomembno. Za besedilo 8 strani se predlaga 10 do 15 fotografij, tudi manj. Končni izbor določi uredniški odbor.

• Vsak avtor sam izbere ali barvne ali črno-bele ali grafično obdelane fotografije.
• Za vse fotografije je treba navesti obrazložitev oz. “podnapis”, tudi informacijo, če je bila fotografija obdelana ali grafično opremljena, navedbo avtorja in datum posnetka (v primeru, da podatka ni, pišemo “avtor in datum posnetka neznana”), navedbo vira (npr. če je slika iz knjige, članka, spletnega mesta itd.) in nahajališča (npr. ime arhiva, knjižnice itd.).
• Avtor mora poskrbeti za zadostno kvaliteto fotografij in še posebej reprodukcij iz knjig, spleta itd.
• Vsak avtor mora za slikovno gradivo, za katerega nima avtorskih pravic, pridobiti dovoljenje za objavo od lastnika avtorskih pravic (npr. od institucij, zasebnikov), tudi za fotografije s spleta je treba preveriti ali je dovoljena objava in to dosledno navesti v opisu sliki.
• Celotno slikovno gradivo, ki se bo objavilo, je potrebno k besedilu dodati kot samostojno datoteko ločeno od besedila članka, v obliki JPEG (lahko tudi v eni izmed naslednjih oblik: TIFF (.tiff; .tif), JPEG (.jpg; .jpeg) ali BMP (.bmp), kot excelov (.xls) dokument).
• Slikovno gradivo naj ima najmanjšo ločljivost 300 dpi, oz. velikost, ki je 1,5 do 3-krat večja od velikosti tiskanega grafa (fotografije, grafične skice, mikrofilmski posnetki, skenirano gradivo, izjemoma tudi dobre fotokopije).
• Datoteke je potrebno imenovati tako kot so imenovane v besedilu (npr.: slika1.).
• Slikovno gradivo naj bo označeno s številko in podnapisom (razlaga, h kateri pripišite avtorja, vir in čas nastanka, v primeru da avtor niste vi, nahajališče);

PRIMER: Slika 1: Prerez barvne plasti, avtor in čas nastanka posnetka (vsaka slika mora imeti komentar oziroma podnapis (v katerem med drugim tudi pojasnite ali gre za fotografijo, risbo, grafično skico…); če se navedbe ponavljajo (avtor, čas nastanka in nahajališče posnetka), lahko ta podatek navedete le enkrat, ob 1. omembi v posebni opombi.

Preglednice, tabele: Ravno tako kot za slikovno gradivo, tudi za preglednice in tabele velja, da se jih doda k besedilu članka kot ločeno datoteko (imenovanje tabele npr: tabela1.xls), razen v primeru, če je preglednica narejena z urejevalnikom besedila. Preglednice in tabele, v to vključujemo tudi sheme, diagrame in grafikone, se naj sestavijo tako, da bodo razumljive tudi brez branja besedila članka. Naslovi v tabelah/preglednicah naj bodo kratki. Pri urejevanju tabel, v urejevalniku besedila, se za ločevanje stolpcev uporabijo tabulatorji in ne presledki.

Matematične in kemijske enačbe: Vsaka formula naj ima zaporedno številko napisano v okroglem oklepaju na desni strani. V besedilu se navajajo npr.: Enačba 1 in ne »… na naslednji način:, … kot je spodaj prikazano:«, ker zaradi tehničnih razlogov ni mogoče formule postaviti na točno določena mesta v članku. Vse posebne znake (grške črke itn.) je potrebno posebej pojasniti pod enačbo ali v besedilu. Enačbe naj bodo pripravljene v Wordu napisane s pisavo Arial.

Merske enote in enačbe: Obvezna je uporaba merskih enot, ki jih določa Odredba o merskih enotah (Ur. L. RS št. 26/01), tj. Enote mednarodnega sistema SI. Uporaba in pisava morata biti po tej odredbi skladni s standardi SIST ISO 2955, serije SIST ISO 31 in SIST ISO 1000.

Opombe: Avtorji pišejo vsebinski pripombe, citate, vire v SPROTNIH OPOMBAH pod črto. Dobesedne citate zapišemo v narekovajih in ležeče tako v tekstu kot v opombah.

PRIMER: »/…/ glede na sprotne kemijske analize /…/«²; na koncu citata v besedilu zapišemo sprotno opombo pod črto, kjer navedemo vir oziroma avtorja citata po naslednjih pravilih:

Citiranje arhivskih virov: navedemo arhiv, oznako fonda ali zbirke, ime fonda ali zbirke, po potrebi št. fasciklov ali škatel, s. p. – kadar ni oštevilčenja strani

PRIMER: ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 1. ali NŠAL, Ljubljana, Stolnica, f. 26, spisi – razno.

Citiranje literature (monografij): navedemo ime in priimek avtorja, naslov (in podnaslov) dela (v ležečem tisku), kraj, leto izida, strani; s. p. – kadar ni oštevilčenja strani

PRIMER samostojne publikacije: Emilijan Cevc, Slovenska umetnost, Ljubljana 1960, str. 11–15.

Citiranje literature (člankov): navedemo ime in priimek avtorja: naslov članka, naslov periodike ali zbornika (v ležečem tisku), za periodiko še letnik, leto, številko in stran; za zbornik (ime urednika v oklepaju), kraj in leto izida in strani.

PRIMER za periodiko: članek:

Ana Lavrič, Načrtovanje in zidava ljubljanske stolnice, Varstvo spomenikov, 37, 1997, str. 32–45.

Meta Matijevič, Novomeški mestni arhiv in skrb zanj, Arhivi, 26, št. 1, 2003, str. 221–226.

PRIMER za zbornik: Matjaž Bizjak, Gutenberg in briksenska posest vzhodno od Tržiške Bistrice, Ad fontes. Otorepčev zbornik (ur. Darja Mihelič), Ljubljana 2005, str. 225–269.

Citiranje monografskih elektronskih publikacij:

Il conferencia internacional textil/confecçao, 21–23 julho 1999, Rio de Janeiro = 2nd International Textile and Apparel Conference, 21–23 July 1999, Rio de Janeiro [CD-ROM]. Rio de Janeiro: SENAI/CETIQT, 1999.

Citiranje člankov s spletnih elektronskih revij: ležeče pišemo le ime revije;

Helen ATKINS, The ISI Web of Science – links and electronic journals: how links work today in the Web of Science, and the challenges posed by electronic journals. D-Lib Magazine [online], vol. 5, no. 9, 1999. Spletni vir, dostopen 3. 2. 2000: http://www.dlib.org/dlib/september99/atkins/09atkins.html

Citiranje spletnih strani, portalov: ležeče pišemo le ime strani oz., portala;

ASREACT – Chemical reactions database [online]. Chemical Abstracts Service, 2000, obnovljeno 2. 2. 2000. Spletni vir, dostopen 3. 2. 2000: http://www.cas.org/CASFILES/casreact.html

Citiranje vsebine s spleta – izogibamo se citiranja informacij iz nezanesljivih in nepreverjenih virov, izogibamo se Wikipedije. Če se že poslužimo Wiki – virov, jih moramo podkrepiti z ustrezno literaturo.

PRIMER: »Reologija je interdisciplinarna veda, ki se ukvarja s proučevanjem vedenja snovi v vseh agregatnih stanjih, vključujoč plinasto, tekoče, trdno stanje in plazmo«: spletni vir, dostopen 29. 10. 2014: http://en.wiki.fs.uni-lj.si/index.php/In%C5%BEenirska_reologija

Citiranje poročil, raziskav

Tudi neobjavljena poročila, raziskave, elaborate je treba vključiti, citirati kot običajno, le da se naslov ne piše ležeče, ker ne gre za objavo; nujno je treba na koncu dodati nahajališče.

PRIMER:

Juša Vavken, Konservatorsko poročilo o obnovi frančiškanske župne cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani, Prenova fasade frančiškanske župne cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani 1992–1993, Ljubljana 1993, s. p., arhiv ZVKDS OE Ljubljana.

Tomaž Kvas, Poročilo o restavriranju fresk na pročelju frančiškanske cerkve v Ljubljani, 11. 11. 1992, arhiv ZVKDS OE Ljubljana.

Citiranje ustnega vira

Ker gre v spomeniškem varstvu za interdisciplinarno timsko delo, navajamo tudi ustna opozorila kot ustni vir, tudi izkušnje, opažanja, hipoteze, spoznanja z delavnic, sestankov, predavanj, ki jih podkrepimo s primerjalnimi zanesljivejšimi viri.

PRIMER: Po nasvetu / opozorilu restavratorja Franca Kokalja…, kraj, datum.

Primarno, sekundarno citiranje

Vedno težimo k informacijam iz primarnega vira. V primeru, da v neki monografiji najdemo navedbo drugega vira, ki jo želimo tudi mi uporabiti, navajamo originalni vir. Dotično monografijo lahko omenimo kot vir, kjer smo ugotovitev zasledili.

Prednost ima originalni vir – torej tisti, ki je prvi na to opozoril, če pa je sekundarni nekaj bistvenega dodal, navajamo tudi tega. Vsekakor navajamo tudi avtorja, ki se je intenzivno s to problematiko ukvarjal. Ali po abecednem redu navajamo avtorje, ki to obravnavajo ali z navedbo določenega, npr. zadnjega vira opozorimo na stran, kjer je starejša bibliografija navedena.

PRIMER: Na omenjeni vir je opozorila: LAVRIČ 2003, str. 420 z navedbo virov in literature.

Lahko navajamo zadnjega avtorja, ki je na omenjen ključni vir opozoril, ko gre npr. za že znane ugotovitve. Še nekatere možnosti. Če se odločimo za navedbe vseh virov, ki so se s problematiko ukvarjali, jih navedemo po kronološki razvrstitvi.

PRIMER: GRUDEN 1908, str. x, STESKA 1934, str. x, LAVRIČ 2008, str. x.

Citiranje ponavljajočih se virov – skrajšana oblika citiranja

Ko se vir drugič in večkrat ponovi, ga zapišemo v skrajšani obliki: PRIIMEK z velikimi tiskanimi črkami in letnico, vejico, citirane strani. Vir s skrajšavo vred v celoti izpišemo po navodilih o citiranju v seznamu literature. Velja tudi za spletne vire, neobjavljene vire (poročila, elaborate…).

PRIMERI:

HUDOKLIN 1955, str. 136.

TILLINGHAST SHERMAN 2007, s. p. (spletni vir).

Kadar sta za različne vire priimek in letnica enaka, vire ločimo z abecednim označevanjem:

PRIMER: KOLLER 1996 a, str. x; KOLLER 1996 b, str. x.

Če ni znanih ali je več avtorjev, zapišemo začetek naslova ali prepoznavno označbo, ki se je moramo dosledno držati pri vseh nadaljnjih omembah, nato izjemoma zapišemo vejico, leto izdaje, vejico, citirane strani.

PRIMERI:

Poročilo, 2007, str. x.

Slovenska umetnost in njen evropski kontekst , 2007, str. x.

Bogoljub, 1907, str. 144.

SEZNAM VIROV IN LITERATURE: Vso literaturo in vire, ki se nahajajo v besedilu in opombah, je treba vključiti v seznam na koncu članka. Izpisan mora biti po abecednem vrstnem redu. Začnemo s skrajšavo, nato izpišemo vir v celoti: PRIIMEK pišemo z velikimi tiskanimi črkami, strani le v primeru, ko gre za periodiko, zbornik, revijo, na koncu piko.

PRIMERI:

CEVC 1960: Emilijan CEVC, Slovenska umetnost, Ljubljana 1960.

KOLLER 1996 a: Manfred KOLLER, Zur Vorgeschichte von Salzbelastungen am Denkmal: Salzschaden an Wandmalereien, Arbeitshefte des Bayerischen Landesamtes fur Denkmalpflege, 78, 1996, str. 11–14.

KOLLER 1996 b: Manfred KOLLER, Das Denkmal ≫im neuen Glanze≪ – zur Reinigung und ihren Folgen, Denkmalpflege heute. Akten des Berner Denkmalpflegekongresses Oktober 1993 (ur. Volker Hoffmann, Hans Peter Autenrieth), Bern – Berlin – Frankfurt 1996, str. 241–255.

SEZNAM KONSERVATORSKO-RESTAVRATORSKIH MATERIALOV

Ker gre največkrat za besedila o konservatorsko-restavratorskem projektu, v posebnem seznamu izpišemo uporabljene konservatorsko-restavratorske materiale, lahko tudi orodja, inštrumente. Navajamo slovensko knjižno ime, originalno ime, proizvajalca ter vir, kjer zasledimo več o tem – npr. spletna povezava

PRIMER: Aceton (Acetone, ≥ 99.5 %) SIGMA – ALDRICH® Dostopno na svetovnem spletu: http://www.sigmaaldrich.com/catalog/product/sial/32201?lang=en&region=SI

SEZNAM TERMINOLOŠKIH IZRAZOV Z OBRAZLOŽITVIJO

V namen izdelave terminološkega slovarja posamezne številke RES. vsak avtor pripravi seznam terminologije iz svojega strokovnega področja. Ob têrminih podajte kratko in jasno obrazložitev (upoštevajoč uveljavljeno terminologijo v aktualni strokovno-znanstveni literaturi in po smernicah mednarodnih določil, listin, konvencij; npr. za konservatorstvo-restavratorstvo po določilih ICOM-CC, ECCO, AIC, ICOMCC…) ter v skladu s pravili SSKJ in Slovenskega pravopisa.

PRIMERI:

intonaco (it.) (ali intonachino; it.) – strokovno → glajenec

glajenec – zadnja, vrhnja plast finega ometa, bogatega z apnom, na katerega se slika freska; intonaco

lesen zagozdni podokvir – okvir, ki se lahko razteza z zagozdami v vogalnih utorih

Distribucija: Restavratorski center ZVKDS