Zgodba o dveh umetninah na enem platnu

Sliko Toneta Kralja Streljanje talcev, 13. 10. 1942 Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije (MNSZS), smo sprejeli na Restavratorski center (RC) Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) konec leta 2020. Neobičajna slika k nam ni prišla zaradi slabega stanja, kot je to navadno, temveč zaradi potrebe po odstranitvi premaza iz njene poslikane zadnje strani, v kolikor je to izvedljivo. Siv premaz je namreč onemogočal podrobno umetnostnozgodovinsko analizo sicer delno že poznanega motiva.

Sliko, ki je bila v originalu večjega formata in z motivom, ki je bil mestoma dobro viden, v večjem obsegu pa bolj ali manj proseval izpod premaza, je bil Kralj iz lastnih vzgibov naslikal že med drugo svetovno vojno. Slika je nepoškodovana preživela vojno, a jo je Kralj po njenem koncu uporabil za stvaritev novega dela z naročenim motivom streljanja talcev, ki so ga 13. 10. 1942 kot odgovor na umor bana Dravske banovine Marka Natlačena izvedle italijanskih oblasti. Na treh straneh je Kralj sliko premišljeno obrezal, tako da je dobil manjši, ležeč pravokoten format, na neposlikano stran platna nanesel podlogo, ga napel na nov manjši podokvir in poslikal. Sliko Streljanje talcev, 13. 10. 1942 je javnost lahko videla na prvi občasni razstavi Ljubljana v narodnoosvobodilni borbi Muzeja narodne osvoboditve v Cekinovem gradu v Ljubljani leta 1952.

Sliko smo obravnavali na dveh oddelkih. Na oddelku za naravoslovne preiskave smo vzorce slikovnih plasti, ki smo jih odvzeli iz obeh strani slike, preiskali z izbranimi metodami. Določili smo uporabljene materiale ter njihove produkte razgradnje v slikovnih plasteh vzorcev. Določili smo, da je Kralj uporabil laneno platno z že naneseno impregnacijo na osnovi proteinov in tankim nanosom svinčeve oljne podloge, torej industrijsko pripravljeno slikarsko platno in ga poslikal z oljnimi barvami. Na drugo stran platna je nanesel cinkovo oljno podlogo v dveh plasteh in jo poslikal z oljnimi barvami, ki pa so nanesene v debelejšem sloju, kot pri medvojni poslikavi. Povojna poslikava je prekrita z oljnim lakom, medtem ko sta na nelakirani medvojni poslikavi prisotna siv emulzijski premaz in emulzijski kit s katerim so v preteklosti stabilizirali dve predrtini na robu slike.

Na oddelku za štafelajno slikarstvo nam je uspelo odstraniti premaz, ki je zaradi neenakomerne debeline nanosa in poškodovanih izredno tankih barvnih slojev pod njim predstavljal delikaten poseg. Še ne poimenovan motiv, očiščen premaza, je dobil po delu ohranjenega napisa na robu slike, ki je bil skrit pod podokvirjem naslovljen Panem et circenses (Kruha in iger). Kustosa MNSZS pa sta lahko poleg poimenovanja vsebinsko in kompozicijsko zelo kompleksen motiv umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko proučila ostanek nekdaj dokončanega slikarskega dela, ki orisuje takratno politično situacijo in pozicijo posameznikov znotraj nje. Dvostransko sliko smo šele po odstranitvi premaza lahko tudi konservirali-restavrirali. Rokovanje s sliko je bilo zahtevno predvsem zaradi občutljivih barvnih nanosov na eni strani in izredno mehkega laka na drugi strani slike. Izvedli smo le najnujnejše: sneli sliko s podokvira, izravnali spodvihane robove slike, odstranili površinske nečistoče na laku motiva streljanja talcev, lokalno utrdili poškodovane slikovne sloje (podlogo in barvo) na motivu panem et circenses, ki je utrpel poškodbe zaradi drgnjenja ob podokvir in dopolnili manjkajoče dele platna na robovih slike, ki so bili bodisi odrezani, da je Kralj sliko lažje napel na podokvir bodisi poškodovani zaradi preteklih pritrditev. Stran slike z motivom streljanja talcev, ki ni poslikan čisto do konca roba slike nam je omogočil, da smo lahko zalepili platnene trakove. Z njimi smo sliko ponovno lahko napeli na nov podokvir tako, da je obrezan motiv panem et circenses viden v vsej svoji ohranjeni velikosti. S kitom smo dopolnili manjkajočo podlogo in retuširali manjkajočo barvo, s čimer se je restavriranje dvostranske slike zaključilo. Naravoslovne rezultate in opažanja med delom smo združili in rekonstruirali slikarjevo gradnjo slike tako z ene kot druge strani ter dogodke, ki so po nastanku obeh poslikav zaznamovali sliko: vse od nastanka poškodb do prvega restavratorskega poseganja vanjo.

Dvostransko sliko smo po zaključenem konserviranju-restavriranju, ki je potekalo med 4. 10. 2021 in 8. 10. 2022 predali Muzeju. Od 14. 6. 2023 je bila slika Streljanje talcev, 13. 10. 1942 / Panem et Circenses kot osrednji eksponat razstave Kruha in iger: slikarstvo Toneta Kralja 1941–1945 prvič predstavljena na ogled javnosti. Sliko, ki je izobešena tako, da jo lahko obhodimo in si jo ogledamo iz obeh strani, je mogoče videti v Pokrajinskem muzeju Koper do 15. decembra letošnjega leta, kjer razstava MNSZ gostuje.

V veselje nam je, da je leto 2024 prineslo kar dve stanovski priznanji. Slovensko muzejsko društvo je avtorja razstave, kustosa Tino Fortič Jakopič in Marka Ličino, ki sta na razstavo, med drugim, vključila tudi predstavitev naravoslovnega in konservatorsko-restavratorskega dela na dvostranski sliki, nagradilo z Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke. Društvo restavratorjev Slovenije pa je obema kustosoma in konservatorkama-restavratorkama Zoji Bajdè in Petri Bešlagić podelilo Priznanje Mirka Šubica za izjemno interdisciplinarno obravnavo ter pomemben prispevek k ohranjanju in predstavljanju dvostranske slike Streljanja talcev, 13. 10. 1942 / Panem et circenses Toneta Kralja.

Pretekli sta že dve leti od konserviranja-restavriranja dvostranske slike, naše delo pa se s tem še zdaleč ni zaključilo. V tem času smo, ob drugem rednem delu, raziskali ali je bila dvostranska slika že restavrirana na RC oz. našem predhodniku Zavodu za spomeniško varstvo. Zapisov o delu na dotični sliki nismo našli. Smo pa zbrali razpršeno arhivsko gradivo, iz katerega je razvidno, da je bilo od leta 1950 do 2005 restavriranih pet avtorsko nelakiranih oljnih slik Toneta Kralja. Za zbrano dokumentacijo ene od slik, restavrirane v letu 1953, zabeležene kot Vaška kompozicija, brez podanih dimenzij še ugotavljamo, kateri Kraljevi sliki bi lahko pripadala.

Netipično lakiran mlajši motiv streljanja talcev – lak je bil namreč nanesen po tem, ko je bila dvostranska slika že okvirjena, je odprl vprašanje ali je lak izvorno Kraljev ali gre za kasnejši neavtorski poseg, npr. restavratorski. Pregled slikarjevega opusa, hranjenega v zbirkah slovenskih muzejev in galerij, je še v teku in bo potekal tudi v prihodnjem letu. V tem času smo ugotovili, da je kar nekaj slik lakiranih z oljnim lakom, identičnem temu, ki smo ga identificirali na sliki Streljanje talcev, 13. 10. 1942 in gre za, to lahko že potrdimo, nedvomno Kraljevo dejanje. Takšno sistematično raziskovanje pripomore k boljšemu poznavanju Kraljeve slikarske tehnologije, posledično pa omogoča izbiro ustreznejših metodoloških pristopov pri konserviranju-restavriranju njegovih umetnin v prihodnje.