Utrinek zgodovine in današnjega časa

Po ukazu škofa vizitatorja Rinalda Scarlicchija, leta 1631, sta bila odstranjena stranska gotska oltarja in čez štiri leta postavljen nov desni in 50 let kasneje levi oltar v bohinjski cerkvi Janeza Krstnika.

Leta 2022 je bil desni oltar Obglavljenja Janeza Krstnika demontiran in pripeljan v delavnico Restavratorskega centra ZVKDS. Razlog za poseg je bil v njegovi popolni intaktnosti v mali skupini podalpskih predbaročnih manieristično renesančnih oltarjev, kar je izjemna redkost in potrebno ga je bilo konservirati. Na nasprotni steni je bil levi oltar leta 2016 restavriran brez vednosti stroke, Zavoda. Osvetlitev problematike je izkazala diskrepanco v različnosti prezentacije obeh oltarjev, kar se ne sklada s skrbjo stroke za cerkev, ki s svojo vsebino zavzema visoko mesto med sakralnimi spomeniki. Pred posegom je bilo ob ogledu evidentno, da je bil levi oltar sv. Elizabete restavriran brez kulturno varstvenih usmeritev in nadzora ZVKDS OE Kranj. Primerne dokumentacije ob kontaktiranju izvajalca nismo dobili. Z načrtovanim rerestavratorskim posegom bi se približali desnemu oltarju v smislu korektne celovite prezentacije celotne opreme in poslikav cerkve, kar je osrednja smernica posegov v Krstnikovi cerkvi, vključujoč njeno zunanjost.

Raziskave so bile izvedene v območju tehnologije izvedene poslikave tabelne oltarne slike, provenience in pretekle umetnostno zgodovinske obravnave. Presenečenje raziskav je bila obrazna podoba na desni stranski kartuši podstavka na predeli. Sicer nevidna s prostim očesom se je pojavila ob osvetlitvi z UV svetlobo. Očitno je nekdanja naslikana podoba pustila dovolj substance v lesu, da UV posnetek prikaže podobo obraza, ki ostaja uganka. Zagotovo manierističen način naslikane glave odgovarja roki, ki je naslikala Obglavljenje na leseni tabli. Celotna desna stranska plat oltarnega nastavka je neobdelana in brez stranskega krila, ker je bila prvotno na zidani menzi postavljena z desno stranjo v stenski kot. Isto velja za levi oltar na levi strani cerkvene ladje.

Edinstven primerek intaktnega oltarja z oltarno sliko Obglavljenja Janeza Krstnika v tehniki klasične jajčne tempere je bil, glede na letnico 1635, v dobrem stanju. Kljub poškodbam, obrabi in manjkajočim manjšim delom ornamentike je bila celota estetsko usklajena. Sledila je logična smernica, da se poseg izvede samo z odstranitvijo nečistoč in konserviranjem celote. Tabelna slika, naslikana po grafični predlogi Jana Sadelerja (bakrorez iz leta 1580 po Martenu de Vosu) je bila obravnavana s tehniko odstranitve nečistoč z izooktanskimi geli na vodni osnovi in zatem površinsko zaščitene.

Kljub časovni in estetski sorodnosti obeh oltarjev se močno razlikujeta v detajlih in izraznosti arhitekturnih in ornamentnih členov. Desni oltar  je starejši za okoli 50 let, kar razloži Jadranka Fürst v “Ikonografiji oltarnih slik v Ribčevem lazu”.

Posega na obeh oltarjih sta bila uspešno izvedena ob dejstvu, da se je s preiskavami na levem oltarju odkrilo, da je bil prvič restavriran že v 60. letih prejšnjega stoletja na takratnem Zavodu za spomeniško varstvo, kar potrjuje  nalepka v notranjosti zadnjega dela predele. Oltarna slika s prizorom Obiskovanja je bila takrat podlepljena z novejšim platnom s klasično metodo in poslikava retuširana, zato z aktualnim posegom na sliki nismo izvedli intervencije, kljub dejstvu, da so v  nelegitimnem posegu leta 2016 izvedli tudi retuše na oltarni sliki. Odločitev je bila skladna z mnenjem strokovnjakov oddelka za štafelajno slikarstvo. Razlog je bil v težji definiciji plasti prvega in drugega posega na sliki in verjetnosti, da bi odstranjevanje retuš zadnjega posega povzročilo poškodbe retuš prvega posega .

Določene novejše retuše zadnjega posega na ornamentiki in polikromaciji smo odstranili, npr.: na podobah stranskih podstavkov na predeli, svetleči lak in barvite retuše na ornamentiki s poslikanimi detajli na srebro, beli refleksi na prizoru na atiki, bele obrobe na ornamentiki oltarnih stranskih površin in plasti lazurnih odtenkov umbre, ki je bila nanesena kot patina. Dejstvo, da je bil oltar restavriran na Zavodu v prejšnjem stoletju nam ponudi mogočo razlago, da je bil v slabem stanju zaradi lokacije ob takrat problematični severni steni.

Po posegu je razlika med oltarjema manj moteča. Dejstvo, da je bil levi oltar restavriran že v prejšnjem stoletju nas zavezuje ohranitvi takratnega posega, ki je bil času in okoliščinam primerno izveden  z roko naših predhodnikov in s tem povzet v zgodovino oltarne zgodbe. Kompromis, da ne odstranimo popolnoma vseh retuš na levem oltarju je bil v prid ohranitvi retuš prejšnjega stoletja in pod njo ohranjeni prvotni polikromaciji. Odločitvi botruje dejstvo, da zadnji nelegalni poseg ni vseboval izolacijske plasti, ki bi zavarovala, konservirala stanje pred letom 2016 in omogočila odstranitev problematičnih retuš.

Kompromis, da ne odstranimo popolnoma vseh retuš na levem oltarju je bil v prid ohranitvi retuš prejšnjega stoletja in pod njo ohranjeni prvotni polikromaciji. Odločitvi botruje dejstvo, da zadnji nelegalni poseg ni vseboval izolacijske plasti, ki bi zavarovala, konservirala stanje pred letom 2016 in omogočila odstranitev problematičnih retuš.

Sodelujoči:  Petra Bešlagič, Sonja Fister, Rok Hafner, Katja Kavkler, Eva Lucija Krajnc, Andrej Hirci, Barbara Gosar Hirci, Strokovna skupina za leseno polikromirano plastiko in oltarje ZVKDS, Robert Peskar,  Vito Dolničar, Katarina Fras.

VIRI:

Ksenija Rozman, Slika Obglavljenje sv. Janeza Krstnika in stranska oltarja v cerkvi sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru, v: Zbornik za umetnostno zgodovino (Nova vrsta), 30, 1994, str. 43-48.

Blaženka First, Ikonografski viri za slike v stranskih oltarjih cerkve sv. Janeza v Bohinju, v: Zbornik za umetnostno zgodovino (Nova vrsta), 28, 1992, str. 59-75.