Primeri dobrih praks

Soline skozi čas

Pridelava soli v Piranskih solinah je pomembno zaznamovala obalni prostor. Omogočila je gospodarski, družbeni in kulturni razvoj Občine Piran in celostnega prostora. Izoblikovala je posebno kulturno krajino na meji med kopnim in morjem, ter predstavlja izjemen ekološki stik človekovega znanja, udejstvovanja in potreb. Od vseh nekoč prisotnih solin v Tržaškem zalivu so se do danes delno ohranile le Piranske, zato je njihova pričevalnost toliko bolj dragocena.

Besedilo: Matjaž Kljun

Začetki solinarstva

Piranske soline in z njimi neločljivo povezano solinarstvo predstavljajo izjemno kulturno dediščinsko kvaliteto. Bogato pričevanje jih postavlja na raven etnološke, tehniške, arhitekturne, zgodovinske, naselbinske in kulturno krajinske dediščine izjemnega pomena v državnem in tudi širšem merilu. Ena največjih kvalitet solinarstva Piranskih solin je tudi omogočanje sožitja izvajanja varstva kulturne in naravne dediščine, a le pod pogojem rednega ter vsakodnevnega izvajanja solinarske dejavnosti.

Prostor Piranskih solin je prostor večstoletnega človekovega delovanja. Ohranjanje solinskega območja je pogojeno z izvorno rabo, ki je solinarstvo. Ravno človekova zgodovinska prisotnost in neprekinjena raba pa solinsko krajino definirata kot kulturno krajino.

Načini pridobivanja soli

Način izvajanja pridobivanja soli v Piranskih solinah delimo na dva tipa. Srednjeveški, z zadnjimi ostanki v južnem predelu Sečoveljskih solin Fontanigge, in v začetku 20. stoletja modernizirani, ki je prisoten v severnem predelu sečoveljskih solin Lera, ter v Strunjanskih solinah. V obeh primerih prisotnih tipov pridelave soli gre za tradicionalno solinarstvo, ki temelji na človekovem razumevanju in manipulaciji naravnih danosti, ki so morska voda, sonce, veter, plima in oseka, lokalni materiali, itd.,. Tradicionalno solinarstvo, kot ključni ohranitveni element vseh prvin in vrednot solinske krajine, neločljivo povezuje snovne in nesnovne elemente kulturne dediščine, kot tudi ustvarja pogoje za nastanek in ohranjanje specifičnega solinskega ekosistema.

Osnovna značilnost tradicionalnega načina pridobivanja soli je postopno prelivanje in zgoščanje morske vode po sistemu med seboj povezanih plitkih bazenov, kjer se ob pravilno odmerjenih vodostajih in vzdrževani infrastrukturi prepusti delovanju sonca in vetra. Skoraj celotno površino solin zavzemajo bazeni izparevanja in kristalizacije, ki so razporejeni med drugo ključno infrastrukturo, kot so kanali, nasipi, zapornice, zidovi, vetrnice, solinarske hiše in druga stavbna infrastruktura.

Za bodoče generacije

Za zagotavljanje brezhibno čiste, bele soli je potrebno redno vzdrževanje celotne solinske infrastrukture. Solinarsko delo obsega relativno veliko število opravil, ki jih je potrebno redno oz. vsakoletno opraviti. Tovrstna dela predstavljajo vzdrževanja blatnih in kamnitih nasipov, vzdrževanje notranjih ter zunanjih zapornic, sanacijo površin bazenov za koncentracijo in kristalizacijo, itd.,.

Zaradi vseh prepoznanih in razglašenih dediščinskih vrednot, je potrebno kulturno dediščino Piranskih solin ohraniti tudi za bodoče generacije. V ta namen je potrebno zagotoviti take pravno formalne okvirje varstva, ki bodo upoštevali in spodbujali zgodovinsko utemeljeno primarno rabo in pojavnost prostora, vključno z revitalizacijo danes opuščenih predelov solin.

Zavod za varstvo kulturne Slovenije aktivno opravlja celosten sklop identificiranja, dokumentiranja, preučevanja, vrednotenja in interpretiranja solinarske dediščine na več nivojih. Posebno prek terenskega dela, preučevanja materialnih in nesnovnih virov ter sodelovanja z deležniki varstva kulturne dediščine zasledujemo cilj ohranjanja in revitalizacije večstoletne dediščine solin in solinarstva.