Rigonce, raziskave na območju predvidene gradnje treh stanovanjskih hiš

Rimskodobne ostaline

Severni del zaselka Rigonce leži na nekoliko višjem terenu obkroženem s paleostrugami, ki so pred regulacijo najverjetneje objemale (in posledično nekoliko varovale) manjšo rimskodobno naselbino (lat. vicus). V Rigoncah so bile že v preteklosti znane prazgodovinske in rimskodobne najdbe, obstoj naselbine pa nakazuje že sam toponim tega rahlo vzdignjenega platoja, t.j. Gradišnica.

Besedilo: Gašper Rutar in Miha Murko

Rezultat georadarskih meritev in lokacije testnih jarkov (izdelal Gašper Rutar)
Zahodni presek strojnega testnega jarka 5, na območju gradnje stanovanjske hiše Kunšek na parceli 4/10, k.o. Rigonce (foto M. Murko).

Severni del zaselka Rigonce leži na nekoliko višjem terenu obkroženem s paleostrugami, ki so pred regulacijo najverjetneje objemale (in posledično nekoliko varovale) manjšo rimskodobno naselbino (lat. vicus). V Rigoncah so bile že v preteklosti znane prazgodovinske in rimskodobne najdbe, obstoj naselbine pa nakazuje že sam toponim tega rahlo vzdignjenega platoja, t.j. Gradišnica.

Enota kulturne dediščine Rigonce – Arheološko najdišče Gradišnica (EID 1-10785) obsega severni del naselja Rigonce. Med raziskavami leta 1992 so bili tu odkriti trije rimskodobni vodnjaki v zapuščenem peskokopu, zidane strukture v vzhodnem delu vasi ter površinske najdbe iz sredine 2., 3. in 4. stoletja. Na zahodnem delu vasi (ledina Široke) pa so bili na aeroposnetkih odkriti sledovi štirih objektov, terenski pregledi so njihov obstoj potrdili. Z raziskavami južno od ledine Gradišnica, na parcelah št. 5, 24 in 28, vse k. o. Rigonce, so bila odkrita le recentna nasutja nad naravnimi koluvialnimi in aluvialnimi plasti (Bavec, Predan 2008), medtem ko je bila na parceli št 8/4, k. o. Rigonce, na vzhodnem delu ledine Gradišnica, dokumentirana prisotnost intaktne rimskodobne naselbinske plasti (Udovč, Tiran 2010). V letu 2014 so bili na območju izgradnje trase FL Dobova-FTHH Gabrje ter izgradnje optičnega omrežja v Rigoncah odkriti ostanki iz časa rimske dobe in posamezni odlomki lončenine iz časa prazgodovine in novega veka (Mason, Arh, Mulh 2020, 26).

Vsi ti sledovi nam zaenkrat kartirajo možen obseg naselbine na sam vzdignjen plato v nekdanjem okljuku reke Sotle.

Geofizikalne raziskave so pokazale ostanke večjega objekta širine 30 m in dolžine večje od 32 m, saj se očitno širi še pod današnjo potjo proti jugu. Glede na rezultate georadarske metode ocenjujemo, da se stavbni ostanki nahajajo na globini od 0,2 m do 0,7 m. Na zahodni strani je bil zaznan še (vsaj) en zid, ki pa nekoliko odstopa od usmerjenosti večjega objekta v osrednjem delu. Druge zaznane odzive najverjetneje lahko pripišemo razlikam v sestavi plasti, ki so lahko posledica različnih aluvialnih nanosov pa tudi uporabe (npr. nasipanja in utrjevanja tal).

Z izkopom strojno-ročnih testnih sond smo potrdili izsledke geofizikalnih raziskav. Odkrite so bile slabo ohranjene ostaline rimskodobnih stavbnih ostalin. Večina zidov rimskodobnih objektov je bila zaradi ropanja in intenzivnega oranja zelo slabo ohranjena. Nekatere zidove smo prepoznali le v roparskih jarkih ali večjih kamnitih grobljah. Tekom arheoloških raziskav so bile odkrite maloštevilne drobne najdbe. Odkrite najdbe sodijo v veliki večini v rimsko obdobje in nakazujejo datacijo najdišča v 2. oziroma 3. stoletje.

Arheološko najdišče, del je bil uničen z gradnjo stanovanjskih hiš, (foto G. Rutar).
Globočice pri Kostanjevici na Krki

Novo odkrita rimska vila

Preberi več

Novice

Relevantne informacije za lastnike zbrane na enem mestu.

5. 4. 2024

Spremljanje stanja novih premazov na Aljaževem stolpu

PREBERI
Kostanjevica
14. 5. 2024

Razglasitev Frančiškanskega samostana Kostanjevica za spomenik državnega pomena

PREBERI
15. 11. 2024

Javna obravnava Odloka o razglasitvi Gradu Cmurek za kulturni spomenik državnega pomena

PREBERI

Išči po strani ZVKDS