Grad in trg Kostel

V srednjem veku so na strmem hribu nad dolino Kolpe zgradili grad, ki se leta 1377 omenja kot trdnjava oziroma nemško Graffenwart. Nastanek in propad Kostela sta povezana s težkimi življenjskimi razmerami in nemirnimi časi. V času turških vpadov so grad in hiše pod njim obdali z obzidjem. Nastal je enoten utrdbeni kompleks, ki ga sestavljata grad in utrjen trg. Podložniki znotraj utrdbenega kompleksa so predstavljali predstražo pri obrambi gradu, deželnega pomena. Kostel ni bil trg v pravem srednjeveškem pomenu, saj je bil razlog za njegov nastanek obrambne in ne ekonomske narave. V tem času je skromna cerkvica sv. Treh kraljev iz 16. stoletja postala župnijska cerkev. Turki trga niso nikoli zavzeli. Ustno izročilo omenja, da naj bi ga zavzeli s prevaro, kar pa ni potrjeno v virih. Trg s približno ducat hišami, cerkvico obdan z mogočnim obzidjem s stolpi nad katerim kraljuje grad, je opisal in upodobil Valvasor.

V trgu je bilo po njegovem malo hiš in še te brez vsakega blišča. V pisnih virih se za Kostelce uporablja izraz »kajžarji v trgu«. Ime Trg se je za Kostel ohranilo tudi še po prenehanju turških vpadov, vse do 19. stoletja. Prvi podatki o številu prebivalcev so iz zadnje četrtine 17. stoletja. Takrat v njem ni živelo več kot 11 posestnikov, približno toliko jih je bilo tudi v 18. stoletju, še manj jih v njem živi danes. Po kratkotrajnem zatišju so prebivalci zopet začeli bitko za preživetje. Tokrat jih niso ogrožali turški vpadi, ampak velika davčna bremena, ki jim jih, po okupaciji, naložil Napoleon. Obupani Kostelci so leta 1809 začeli protifrancoski upor. Francozi so upor zadušili in kot opomin požgali Kostel. Gradu po požigu niso več obnovili. Pustili so ga propadati.

Znotraj trga so med stolpoma zgradili nov, enonadstropni t.i. Spodnji grad, ki ga je doletela enaka usoda. Uničili so ga med drugo svetovno vojno. Z obnovo in vzdrževalnimi deli srednjeveškega gradu so začeli v 70. letih prejšnjega stoletja. Očistili in odstranili so vegetacijo, sanirali obzidje ob dostopni poti na grad in pozidali obzidje oz. zunanjo steno med JV in JZ stolpom ter v celoti pozidali in s skodlami prekrili JV stolp. Leta 2002 so bila vsa dela prekinjena in se do danes niso nadaljevala. Trg in grad sta z odlokom razglašena za državni spomenik v lasti države. Od takrat naprej ob gradbenih delih potekajo arheološke raziskave. Letos jeseni so znotraj trga potekale arheološke raziskave, ki jih je izvedla ekipa ZVKDS CPA. Občina Kostel je želela urediti in razširiti pešpot iz trga na grad. Na 45,5 metrov dolgem in 2,3 m širokem pasu smo dokumentirali štiri objekte, ki pa niso bili raziskani v celoti, saj se zidovi objektov širijo izven izkopnega polja. Prva dva sta se nahajala tik pod cerkvijo, kjer je danes travnata površina. Od največjega se je ohranil 3,9 m dolg, 0,45 m širok in 1,10 m visok zid. Orientiran je bil v smeri zahod – vzhod. Pravokotno nanj se je naslanjal manjši, 0,60 m dolg, 0,30 m širok in 0,60 m visok zid. Zidovi so bili vkopani v geološko podlago. Interpretacijo, da gre za objekte potrjuje dejstvo, da je bil prostor med zidovoma zapolnjen z ruševino, ki je vsebovala estrih iz zbitega peska in malte, odlomke stenskega ometa, številčne odlomke srednjeveške lončenine, železne žeblje in novec v vrednosti enega solda (Domenico Contarini, 1659-1674).

Tik ob poti, ki se iz današnje glavne trške poti odcepi proti gradu smo dokumentirali še ostaline kletnih prostorov dveh nekdanjih stavb, ki sta bili vkopani v pobočje. Objekta sta bila postavljena pravokotno na današnjo cesto. V ruševini so bile poleg gradbenega materiala in odlomkov lončenine tudi plasti oglja kar nakazuje, da je stavbo ali poškodoval ali uničil požar. Na območju med obema objektoma je bila odkrita tudi intaktna prazgodovinska hodna površina s številnimi odlomki lončenine in kamnitih žrmlj.

Z arheološkimi raziskavami smo odkrili del porušenih stavb znotraj zahodnega dela trške naselbine. Arheološke raziskave potrjujejo izgled trške naselbine na Valavasorjevi veduti in odpirajo nova vprašanja o poselitvi, razvoju in propadu gradu in trga Kostel.