Novo odkrita rimska vila

Današnje območje Kostanjevice in mestni otok skrivata velik arheološki potencial. Podatki o poselitvi pred srednjim vekom so skopi, znanih je le nekaj naključnih lokacij z arheološkimi najdbami. Kostanjevico na Krki so najkasneje na začetku 13. stoletja ustanovili deželni gospodje iz rodbine Spanheim. Iz leta 1215 namreč izvirajo najstarejši kostanjeviški novci z napisom civitatis Landestro. V pisnih virih se naselbina prvič omenja v sredini 13. stoletja, leta 1249 kot trg, leta 1252 pa že kot mesto. Gospodarski pomen je začela izgubljati po ustanovitvi Novega mesta leta 1365. Najstarejše sledi poselitve iz paleolitika so izkopali na območju Cistercijanskega samostana. Na dvorišču jugozahodno od otoka pa so naleteli na masivno bronasto z vrezi okrašeno zapestnico iz starejše železne dobe. Edine sistematične arheološke raziskave so izvedli v osemdesetih letih 20. stoletja, na severovzhodnem delu otoka, blizu romanske, kasneje baročno prezidane, cerkve sv. Jakoba. Odkrili so lončarsko peč in odlomke keramičnih ter kovinskih predmetov iz srednjega in novega veka. Ob podiranju župnijskega skednja so v sekundarni legi našli rimski pepelnici in odlomke nagrobnika. Domnevamo, da je bila rimska naselbina na desnem bregu reke Krke. Vzhodno od mesta so na ledini Jerovce odkrili ostanke rimskih zidov in grobišče. Od tod izvirajo tudi številni odlomki keramike iz starejše železne in rimske dobe.

Območje tokratnih raziskav leži južno od mestnega otoka, izven evidentirane enote kulturne dediščine. Strojni izkopi gradbenih jam za gradnjo stanovanjskih hiš, infrastrukture in urejanja dvorišč so uničili ostaline iz rimske dobe. Na sveže prekopani površini so bili vidni odlomki gradbenega materiala in keramike. Po terenskem ogledu območja je odgovorna konservatorka mag. Pavla Peterle Udovič izdala odločbo o arheološkem najdišču. Ekipa ZVKDS CPA je najprej opravila geofizikalno raziskavo, ki ji je sledil še izkop strojnih testnih jarkov. V štirih od osmih testnih jarkov smo dokumentirali temelje, v vseh pa t.i. kulturno plast z odlomki opeke in keramike iz rimske dobe. Med gradbenim materialom smo poleg opeke prepoznali tudi večje odlomke tegul in imbreksov. Temelji, zgrajeni iz apnenčastih lomljencev različne velikosti, so ležali plitvo, 0,25 m pod današnjo hodno površino. Daljši liniji temeljev sta orientirani vzhod-zahod, krajše pa sever-jug. Glede na lego krajših temeljev predvidevamo, da so se nadaljevali izven izkopnega polja, kjer jih je uničil izkop za drenažni jarek. Dokumentiranje so ovirali vdori podtalnice in izviri vode. Takoj po odstranitvi ruše in delno ornice je začela voda pronicati iz zemljenih por in poplavljati testne jarke. V starejši literaturi se na ledini Jerovce oziroma na poljih v bližini vasi Slinovce omenjajo zidovi. Ledina je od novega arheološkega najdišča oddaljena 750 m, vas Slinovce pa okoli 3 km, vendar se polja razprostirajo zahodno od Slinovc proti Kostanjevici. Ali gre za ostaline rimske vile rustike ali mogoče celo manjše naselbine, bodo pojasnile nadaljnje raziskave.

mag. Katarina Udovč