Rotunda sv. Elije

V letu 2022 je bila zamenjana dotrajana strešna kritina, njena neometana zunanjščina je bila obnovljena na način, da so bile rege med kamnitimi gradniki očiščene in ponovno zapolnjene z apneno malto, kasneje je bilo zamenjano stavbno pohištvo, okna in vrata. Projekt obnove so sofinancirali Škofija Koper, Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Koper. V letu 2024 se je obnova nekdanje krstilnice zaključila s prezentacijo notranjščine. Morda ta manj poznana centralna sakralna stavba najverjetneje sodi med najstarejše koprske stavbe. Njena podoba ni vpadljiva, ima tloris okrogle oblike in jo zaključuje z opečnimi korci pokrita stožčasta streha. Njena fasada je neometana, zgrajena iz sivega peščenjaka. V zgornjem delu je njena gradnja nepravilna, kar nedvomno kaže, da je bila verjetno delno podrta, morda je bila ruševina, ki so jo kasneje dozidali vendar na način nepravilne gradnje. Prav tako je bila odstranjena lesena potlačena kupola, ki je bila narejena pred več kot stoletjem. S tem se je v notranjščini pokazala lesena konstrukcija ostrešja stožčaste strehe in s tem tudi njena celotna višina. O častitljivi starosti spomenika priča poudarjeno oblikovan podzidek po celotnem obodu, kot razširjena stena, ki izstopa iz valjaste fasade in se poševno zaključuje. Še zgovornejši so plitvi oporniki, nepravilno razporejeni po obodu, predvsem na južnem delu stavbe in v spodnjem delu bistveno izstopajo, medtem ko se v delu pod streho zlijejo s steno.

V letu 2022 je bila obnovljena zunanjščina na način, da so se ohranile varovane vrednote arhitekture, čeprav ta ni izrazito stilno določljiva. Iz fasadnega plašča cerkve se da razbrati različne faze predelav; v spodnjem delu oboda cerkve je videti pravilno gradnjo iz kamnitih klesanih gradnikov sivega lokalnega peščenjaka, ki so tesno zloženi v horizontalnih pasovih. Med obnovo je bila zamenjana dotrajana strešna kritina in njena neometana zunanjščina je bila obnovljena na način, da so bile rege med kamnitimi gradniki očiščene in ponovno zapolnjene z apneno malto. Kasneje je bilo zamenjano stavbno pohištvo – okna in vrata.

V letu 2024 se je obnova nekdanje krstilnice zaključila s prezentacijo notranjščine. Notranja obodna stena je neometana in je bila obnovljena na enak način kot zunanja fasada, tako da so se ohranile vse nepravilnosti gradnje, kar daje slutiti o predelavah. Presenetljive so najdbe fragmentarno ohranjene poslikave na okenskih »špaletah«, ki jih je mogoče glede na motiv rastlinske dekoracije oceniti v renesančno obdobje. Zanimivi so stavbnozgodovinski podatki, ki kažejo najverjetneje na razlog postavitve zunanjih opornikov, saj so bili ti postavljeni na lokacije starejših oken.

Cerkev posvečena Mariji je bila najverjetneje zgrajena za krščevanje, saj to potrjuje pod tlakom ohranjen bazen za krščevanje. V prostoru stoji plošča – plutej z zgodnjekrščanskim motivom, ki je bil del oltarne pregrade izdelan iz prokoneškega marmorja in jo lahko datiramo v 6. stoletje.

V obnovljeni rotundi so razstavljene ikone koprskih svetnikov in blaženih, ki jih posebej za ta prostor zasnoval in naslikal ikonograf dr. Pavel Orlando.

Čeprav je sakralna stavba preprosto arhitekturno oblikovana, je le na podlagi ohranjenih zgrajenih struktur mogoče sklepati in domnevati, da je najverjetneje najstarejša koprska zgradba. Njena okrogla tlorisna oblika je dobro prepoznavna na najstarejši mestni karti, na načrtu, ki ga je izdelal Giacomo Fino leta 1619 in je imenovana »Rotonda«. Prav tako je v ohranjenem vizitacijskem zapisu apostolskega odposlanca Agostina Valiera iz leta 1580 zapisano, da je stavba bila Marijina cerkev, ki so jo ljudsko imenovali »Retondi«, saj je tedaj še imela okroglo obliko.

Razlog, da je bila centralna stavba zgrajena za krščevanje, kaže v tleh pod obstoječim tlakom še ohranjen bazen za krščevanje, saj naj bi ga našli že leta 1900 med obnovitvenimi deli. Nedvomno so bili ostanki bazena za krščevanje zaznani pod tlakom omenjene Marijine cerkve tudi nedavno s pomočjo nedestruktivne raziskave z georadarjem, opravljene v letu 2021. Nedvomno je bila stavba zgrajena za obred krsta, vendar je za časovno določitev arhitekture pomemben tudi način krščevanja. Kot ugotavljajo strokovnjaki je prelomnico v obredu krščevanja pomenil prehod od krščevanja odraslih h krščevanju otrok, kar naj bi se v Rimu zgodilo v obdobju med 6. in 9. stoletjem. Pri takem obredu so otroka potopili v bazen za krščevanje.

Oblika bazena za krščevanje je bila praviloma šesterokotna, poglobljena za tri stopnice. Kdaj se je opustil krst s potapljanjem ni povsem jasno, zelo verjetno se je v mediteranskem prostoru ohranjal do 14. stoletja. Koper je sodil pod oglejski patriarhat, zato je potekalo krščevanje v skladu z oglejskim obredom. V 8. stoletju je obrednik oglejskega patriarhata dovoljeval opravljati obred krsta vse leto tudi duhovnikom in ne samo škofom, kot je bilo to pred tem.

Po 15. stoletju so otroke krščevali z oblivanjem, zato je bil povsem spremenjen način krščevanja, saj bazen ni bil več potreben. Kljub dosedanjim prizadevanjem, da bi se domneva o prvotnem namenu Marijine rotunde kot krstilnici razjasnila, je morda teza, da je bila postavljena na delu Kopra, kjer je bil v bližini razmeroma dobro urejen dostop do morja, po katerem je potekal vsakodnevni promet. Tako krstilnica ni bila namenjena krščevanju le Koprčanov, temveč so lahko prišli prebivalci tudi od drugod. Vse do leta 1213 naj bi v tej krstilnici krščevali otroke iz Izole, saj do tedaj niso smeli imeti svoje krstilnice.

Strokovnjaki so večinoma mnenja, da je omenjena Marijina cerkev bila sezidana za krščevanje zato bi lahko bila v njeni bližini zgrajena tudi prva krščanska cerkev, morda celo prva koprska stolnica, a še do danes ni bilo mogoče najti te cerkve. Tedaj je veljalo pravilo, da je med krstilnico in cerkvijo pot, ki jo je treba opraviti. Glede na to, da je bila ob koprski stolnici zgrajena še ena krstilnica, posvečena sv. Janezu Krstniku, katerega vzor predstavlja oglejski romanski stolni kompleks, je zelo verjetna domneva, da bi lahko bila Marijina rotunda del starejšega cerkvenega kompleksa. Krstilnico ob koprski stolnici datiramo v 12. stoletje, kar nedvomno kaže, da domnevo o obstoju starejše krstilnice v Kopru potrjuje prav Marijina rotunda.