Cerkev sv. Nikolaja (Miklavža) na Katariji je ena izmed sedmih podružnic moravške župnije. Cerkev ni znana zgolj po stenskih poslikavah pač pa tudi po ostankih protiturškega tabora.
Besedilo pripravila: mag. Maja Avguštin, OE Kranj
Cerkev sv. Nikolaja je v 20. stoletju doživela posamezne manjše posege, celovito obnovo pa šele v obdobju med leti 2016 in 2024. Stenske poslikave so bile odkrite v šestdesetih letih 20. stoletja. Kulturnovarstveni pogoji so bili usmerjeni v varstvo in prezentacijo čim večjega obsega originalne materialne substance, ki naj bi se jo ustrezno obnovilo in zaščitilo. Konservatorsko-restavratorska dela na stenskih poslikavah je vodila mag. Eva Tršar Andlovic. Dela na freskah so se izvajala po dva meseca na leto v razponu petih let. V cerkvi je bil poleg tega zamenjan sekundarni betonski tlak z opečnatimi tlakovci, obnovljena je bila notranjost cerkve.
Mojster Srednje vasi pri Šenčurju (MSŠ), avtor fresk na Katariji, je poleg Žirovniškega mojstra pomemben predstavnik gorenjskega stenskega slikarstva poznega mehkega sloga 15. stoletja. Značilnosti sloga MSŠ se kažejo predvsem v cizelirano natančni risbi, ki se ji umika celo barvno toniranje. Program poslikave sestavljajo naslednji motivi: na severni steni je upodobljen motiv Pohoda in poklona svetih treh kraljev. Na južni steni se nahaja slabše ohranjen prizor Kristusa pred Pilatom, naslednji bolje ohranjen prizor ob stopnicah na pevski kor je prizor Kristusovega kronanja, na zahodni steni se skrajno levo nahaja osrednji motiv Križanja z Marijo in Janezom. Na pevskem koru se tik nad tlemi nahajajo motivi Polaganje v grob, Kristus v predpeklu in Vstajenje.
Barvne retuše so bile narejene v tratteggio tehniki. Retuše je zaradi svetlejšega barvnega odtenka mogoče ločiti od originala. Površine z manjšimi razpršenimi poškodbami so bile retuširane. Tam, kjer se risba ni ohranila, je bilo uporabljeno tonsko izenačevanje s črticami v dveh barvah. Večje poškodovane površine so bile le barvno prilagojene.
