Preventivna arheologija

Aerofotografija se izvaja z namenskimi snemanji poševnih fotografij iz manjših letal. Večina arheoloških najdišč postane vidna preko barvnih znakov (v zemlji) ali vegetacijskih znakov (različna rast in zorenje pridelkov) in v specifičnih razmerah (suši, poplavah, nizki svetlobi, določene stopnje rasti rastlin). Obsežen arhiv cikličnih snemanj ozemlja Slovenije (CAS) služi tako prepoznavanju novih arheoloških najdišč, spremljanju njihovega stanja, kot tudi spremljavo sprememb v celotnem prostoru.

Center za preventivno arheologijo znotraj registriranih arheoloških najdišč izvaja raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča, ki lahko potekajo v obliki intenzivnih terenskih pregledov, vrtanja in ročnega kopanja v mreži ter kopanja strojnih testnih jarkov z dokumentiranjem. Predhodna arheološka izkopavanja kot metodo uporablja zgolj v primerih neposredne fizične ogroženosti arheološkega najdišča, ko najdišča ni mogoče varovati v prostoru. Vzporedno izvaja tudi podvodne raziskave, v obliki ekstenzivnih in intenzivnih podvodnih pregledov, podvodnih testnih sond in podvodnega arheološkega izkopavanja.

Med metode daljinskega zaznavanja uvrščamo tudi geofizikalne raziskave. Za razliko od drugih metod daljinskega zaznavanja meritve izvajamo neposredno na površju tal in ne iz zraka. Z meritvami določenih fizikalnih lastnosti podpovršinskega zapisa, odkrivamo arheološke ostaline, ne da bi pri tem vanje fizično posegali. Najpogosteje uporabljene geofizikalne metode, ki se s svojo sporočilnostjo v veliki meri dopolnjujejo in se zatorej pogosto uporabljajo skupaj, so: upornostna metoda, magnetna metoda in georadarska metoda. Prednost teh metod je njihova neinvazivnost, saj  ne posegajo v arheološke ostaline.

Lasersko skeniranje površja, pogosto se uporablja izraz lidar, je metoda daljinskega zaznavanja s katero je moč zelo natančno izmeriti zemljino površje. Lidar je zaradi svoje zmožnosti opazovanja tal pod gozdnim pokrovom zelo primerna metoda za uporabo v Sloveniji. Da lahko z lidarjem opazimo arheološke sledove morajo biti vidni na površju vidni kot grbine in izbokline, sledovi kot nasipi, zidovi, groblje, ali vkopov, jam in jarkov. Z lidarjem smo odkrili množico novih arheoloških najdišč, kot so gomile, gradišča, gradovi, pa tudi nove vrste najdišč in sledov preteklosti kot so apenice, kopišča, srednjeveška polja in podobno.